Stres (teorije, modeli, klasifikacije)

NAZAJ NA UDK LEKSIKON?

Odlomek iz diplomskega dela z naslovom "Uporabniki knjižnic in stres"

Avtor: Karl Petrič

 

159.96 Stres (prekomerni stres) kot svetovni problem

 

Izraz stres izvira iz latin��ine (stringere). Prvi� je bil uporabljen v angle��ini 17.stoletja, in sicer za opis nadloge, pritiska, te�ave. V 18. in 19. stoletju je stres pomenil silo, pritisk ali mo�en vpliv, ki deluje na predmet ali osebo (fizikalna znanost). O vplivih stresa na telesne in du�evne bolezni so za�eli razmi�ljati �ele v 19. stoletju.

Malo stresa je za �ivljenje neobhodno potrebno, ker psiha in telo potrebujeta nekaj napetosti, da je �lovek sploh lahko dejaven. Problem pa se pojavi, �e je stresnih situacij preve�, kar lahko povzro�i stanje prekomernega stresa. Prav nara��anje stresnega po�utja pri ljudeh je rezultat �ivljenja v �edalje ve�jih mestnih skupnosti v dru�bah, ki se po eni strani integrirajo, znotraj le-teh pa se dejavnosti zelo razvejajo (saj nara��a �tevilo razli�nih mo�nosti za interakcije med ljudmi, mno�ijo se razli�ni interesi, potro�ni�tvo je eden klju�nih elementov vsakdanjega �ivljenja, zaradi razli�nih interesov nastajajo tudi zelo kompleksni konflikti, ipd.). S tem se hitrost �ivljenja pove�uje, hkrati pa nas pahne v iluzijo udobja, kar pomeni, da fizi�no udobje sicer nara��a, vendar psihi�no gledano smo ljudje bolj obremenjeni kot kdajkoli prej. Prav neravnovesje med fiziolo�kim in psihi�nim ustrojem pove�uje ob�utek stresa, kajti glede fiziolo�kih zna�ilnosti se �lovek v svoji evoluciji ni bistveno spremenil (npr. normalen sr�ni utrip niha med 60 in 70 udarci na minuto, psihi�ni utrip �ivljenja pa se naglo pospe�uje, ipd.). Stres je postal svetovni problem, ki ga je potrebno prav tako resno obravnavati kot onesna�evanje okolja (ekologija) ali velik odstotek brezposelnosti (socialna pravi�nost), kajti ti trije svetovni problemi so skupni ekvivalent civiliziranega sveta. Mnogi ljudje ob�utijo stres kot nekaj normalnega, stimulativnega in ga ne ob�utijo kot velik problem (pozitivno obele�je stresa oziroma eustres), toda 10 % celotne �love�ke populacije se nahaja v stanju prekomernega stresa (negativno obele�je stresa oziroma distres). Prekomerni stres se pri ljudeh ka�e v najrazli�nej�ih oblikah (simptomih), in sicer od fizi�nih (bole�ine v vratu, glavobol, prebavne motnje, itd.) do psihi�nih bole�in (stanja anksioznosti, depresije, nemo�i, prisilne nevroze, mani�no depresivnih psihoz, itd.). Glavni razlog, da so nekateri ljudje bolj podvr�eni prekomernemu stresu je v tem, da imajo zelo nizek toleran�ni prag za �tevilo stresnih situacij, kar lahko pomeni za tovrstne ljudi problem za vse svoje �ivljenje. Ljudje, ki so v stanju prekomernega stresa, poka�ejo prve znake stresne preobremenjenosti �e v pubertetnem obdobju. Adolescenti za�nejo uporabljati stimulanse kot zdravilo za svoje te�ave, vendar se stanje s tem zgolj poslab�uje. Prav tako se stanje prekomerno stresnih ljudi poslab�uje zaradi uporabe narkoleptikov. Uporaba tako PICK-ME-UPS kot tudi PUT-ME-DOWNS so rezultat skrajne potro�ni�ke naravnanosti dru�be in ljudi, ki so se ekstremno predali iluziji udobja in tako padli v stanje pasivnosti (npr. celodnevno gledanje televizije, pole�avanje na kav�u, ipd.). Drugi razlog rasti prekomernega stresa pri ljudeh vidijo nekateri znanstveniki v �edalje ve�jem omre�evanju �lovekovega okolja z tehni�nimi napravami. �e zlasti zanimiv je �lanek iz strokovne revije Science, ki pi�e o vplivih polj, ki jih ustvarja elektrika. V posebnih razmerah lahko nizkofrekven�na magnetna valovanja povzro�ajo spremembe na nivoju celice. Te spremembe so �e posebej opazne pri �ivalih.

Stres povzro�a te�ave tako pri posameznikih, ki ne vidijo ve� pravega smisla v �ivljenju, kot tudi v delovanju dru�be. Potro�ni�ka dru�ba vidi ta problem v pove�anju �tevila bolni�kih izostankov in prometnih nesre� kot tudi v �irjenju alkoholizma, narkomanije, nevroz in psihoz, kar predstavlja za dru�bo veliko finan�nih stro�kov. Svetovni problem stresa oziroma prekomernega stresa je po mojem mnenju rezultat nenaravnega tempa �ivljenja, ki ni v skladu z biolo�ko uro, in rezultat drasti�nega mno�enja tehni�nih produktov, ki oddajajo dolo�ena ionizacijska in druga sevanja in lahko zelo vplivajo na ljudi, ki so se predali pasiviteti �ivljenja oziroma iluziji udobja. �lovek je �e po svoji naravi in svoji evolucijski poti tako uravnan, da se mora gibati, ker si s tem utrjuje svoje telo in svojo psiho, kajti po svoji evolucijski poti se v tem pogledu ne razlikuje bistveno od drugih �ivih bitij na na�i Zemlji. Skratka, re�itev za problem prekomernega stresa je v na�ih rokah, torej v usklajevanju na�ega uma z moderno tehnologijo in v novem na�inu �ivljenja.

 

Definicije stresa

 

Klju�ni koncepti stresa so: negativne �ustvene izku�nje, zunanje sile okolja (kjer je veliko stresnih dejavnikov), stres, za katerega so odgovorni mo�ni dra�ljaji in nenazadnje biolo�ke, vedenjske in psiholo�ke spremembe, neposredni stresni dogodki ali pa prilagajanje u�inkom, ki jih dogodki prina�ajo, pri �emer je potrebno poudariti, da je stres lahko �kodljiv ali pa koristen proces.

 

Poglejmo nekaj opredelitev stresa:

  1. Stres je (v naj�ir�em pomenu) preobremenjenost, ki ogro�a fizi�no in du�evno integriteto in ga povzro�ajo razni biolo�ki (lakota, �eja, bolezen), fizi�ni (potres, po�ar, skrajna temperatura okolja), psiholo�ki (strah, neuspehi in negativna pri�akovanja) in socialni dejavniki (konflikti v dru�ini ali pri delu, brezposelnost).
  2. Stres je sklop odzivov na�ega organizma na delovanje stresorjev, ki poteka po dolo�enem zakonitem vzorcu (stresor è alarmna faza è stadij odpora è faza iz�rpanosti).
  3. Stres je reakcija organizma na dra�ljaje iz okolja, ki vklju�uje znake obrambe in prilagajanja (stanje splo�nega alarma).
  4. Stres je kompleksna transakcija med �lovekom in njegovim okoljem, ki zunanje sile ali pritiske povezuje s situacijsko bojaznijo prek zaznave gro�nje.
  5. Stres je stanje posameznikove psihi�ne in fizi�ne pripravljenosti, da se z obremenitvijo soo�i, se ji prilagodi in jo obvlada.
  6. Stres je pritisk, ki povzro�a razli�ne telesne in du�evne te�ave.
  7. Stres je nespecifi�en odgovor organizma, ki je posledica prijetnih in neprijetnih stimulacij v razvoju slehernega posameznika (otro�ka doba, puberteta, doba odraslosti in starosti).
  8. Stres v splo�nem smislu je tro�enje �ivljenjske energije, a v posebnem smislu je stres stanje, ki ru�i homeostazo in se ka�e s sindromom prilagajanja.
  9. Stres je lahko vse, kar spodbudi �loveka h kreativnosti in prisebnosti. Stres lahko pomeni tudi negativno �ustveno stanje, ko dolo�en posameznik ni zmo�en uskladiti svojega �ivljenja in je neodporen proti notranjim in zunanjim okoli��inam.
  10. Stres je ob�utenje fiziolo�ke, psiholo�ke in emocionalne napetosti ob soo�anju z razli�nimi �ivljenjskimi situacijami.
  11. Stres je �ivljenjsko dejstvo, ki ga lahko obravnavamo kot impuls, odgovornost ali pa kot proces.
  • Impulsi, ki povzro�ajo stres izhajajo iz treh virov:
  1. Naravne katastrofe npr. poplave, neurja, tornado, potresi, ipd.
  2. Pomembnej�i �ivljenjski dogodki.
  3. Skrajne okoli��ine kot npr. �ivljenje v prenatrpanih in hrupnih pogojih.
  • Odgovornost lahko povzro�i stres na dva na�ina (npr. opravljanje izpita):
  1. Fiziolo�ko, kar se ka�e v pospe�enem sr�nem utripu, povi�anem krvnem tlaku, suhih ustih, nenavadnem ob�utku v �elodcu, ipd.
  2. Psiholo�ko, kar se ka�e v obna�anju, miselnih procesov in �ustvih (npr. oseba se po�uti nervozno).
  • Proces, ki ga razumemo kot vrsto interakcij in adaptacij med posameznikom in njegovim okoljem.
  1. Stres je pozitivna ali negativna sprememba v �lovekovem �ivljenju.
  2. Stres obravnavajo tudi kot proces, ki spro��a predelane informacijske vzorce s smotrom zmanj�evanja nesoglasja med sedanjimi in prihodnjimi vrednotami. V tem pogledu �e natan�neje definirajo fizikalni in psiholo�ki vidik stresa.
  1. Fizikalna definicija stresa pravi, da je to sila, ki na dolo�eno strukturo deluje in ki pri dolo�eni intenziteti povzro�i deformacijo.
  2. Psiholo�ka definicija stresa govori o dolo�enem stanju, ki se ka�e kot specifi�ni sindrom, ki iz vseh nedolo�enih priklicanih sprememb obstaja znotraj biolo�kega sistema. Avtor Selye npr. vidi stres kot reakcijo na dra�ljaje, ki se imenujejo stresni dejavniki (npr. svetloba, hrup, dra�ljaji, ki povzro�ijo nespe�nost, izpitna situacija, izolacija, strah pred prihodnostjo, itd.).
  1. Stres vidijo tudi kot posledico prekomerne �ustvene preobremenjenosti ali pa prekomernega �ustvenega pomanjkanja.
  2. Stres nekateri avtorji definirajo kot neravnovesje med zahtevami okolja in individualnimi predpostavkami o lastnih zmo�nostih, ciljih in potrebah dolo�ene osebe. Iz tega izhajajo� vidijo stres tudi kot konfliktni proces osebe, ki je izpostavljena dolo�enemu naporu s svojo subjektivnostjo.

Kot zaklju�ek oziroma sintezo naj �e podam svojo definicijo stresa:

Stres je naravni proces, ki ga lahko prou�ujemo z fizikalnega, psiholo�kega, socialnega in biolo�kega stali��a in lahko u�inkuje pozitivno ali pa negativno na interakcije ter predelavo informacij znotraj in zunaj posameznika (okolje / dru�ba).

 

Klasifikacije stresa

 

Stres soustvarjajo razni stresni dejavniki (nem�ki izraz: Stressoren). Stresni dejavnik ali stresor (v nadaljnem pisanju bom uporabil izraz "STRESNI DEJAVNIK/-i") je okoli��ina ali pobudnik, ki jih objektivno ozna�uje stopnja fizi�ne ali psihi�ne nevarnosti. Ti so lahko osnova za klasifikacijo stresa. Stresni dejavniki (SD) sicer delujejo na mentalni (spomin, zaznavanje, predelava informacij / dra�ljajev), emocionalno-socialni (obna�anje, motivacija, �ustva) in fizikalni ravni (svetloba, hrup, delovni �as).

Klasifikacija stresa po Jankeju

Po Jankeju so SD vsi dra�ljaji, ki pri dolo�eni intenziteti oz. trajanju povzro�ajo poplavo ali pomanjkanje le-teh.

  1. Pozornostni SD (Aufmerksamkeitsstressoren) kot so svetloba, hrup in senzorno pomanjkanje (npr. popolna ti�ina, tema, ipd.).
  2. Dejavniki, ki zelo motijo ali celo onemogo�ajo primarne potrebe kot npr. spanje: posledica je nespe�nost, hranjenje: posledica je zavra�anje hrane, ipd.
  3. SD pri razli�nih storitvah (Leistungsstressoren), kot so izpitne situacije, monotono delo, ipd.
  4. Socialni SD so izolacija, prevelika gostota ljudi na km2, medosebni problemi, ipd.
  5. Drugi SD so konflikti pri bolj ali manj pomembnih odlo�itvah, strah pred prihodnostjo, ipd.

 

Klasifikacija stresa po Bousceinu

 

Po Bousceinovem mnenju so inducirani stresni stimulansi prisotni skozi dalj�e �asovno obdobje in izzovejo dolgotrajne reakcije, kajti stres je prisoten zgolj takrat, kadar mu je organizem dalj�e �asovno obdobje izpostavljen.

  1. SD brez dru�benega predznaka kot so pomanjkanje in poplava dra�ljajev, slutnje pred neprijetnimi dogodki, ipd.
  2. SD, ki so delno povezani z dru�bo, kot dra�ljaji kaznovanja in dokazovanja lastne osebnosti.
  3. SD, ki so prete�no pogojeni z dru�benim okoljem, kot so izolacija, izguba svojcev ali prijateljev, sprememba delovnega mesta, preve� prebivalcev na km2, socialni konflikti, gospodarska kriza, ipd.

Teorije ali modeli stresa

 

Obravnaval bom devet modelov, ki gledajo na stres iz razli�nih vidikov. Tako denimo, poznamo fiziolo�ki, psiholo�ki in socialni koncept stresa. R.S. Lazarus razvr��a teorije stresa v tri kategorije:

  1. Teorija stresa kot odgovor oziroma reakcija na stresne dejavnike (npr. Hans Selyejeva teorija stresa).
  2. Teoreti�ni modeli, v katerih je stres opredeljen kot dra�ljaj (npr. Holmes in Rahe).
  3. Interakcijski ali transakcijski pristop, ki temelji na pojmovanju stresa kot proces oziroma kot vrste transakcije med posameznikom in okoljem (npr. Lazarusova teorija stresa).

Cannonova teorija stresa (leto 1932)

 

Po Cannonu povzro�i dolo�en SD napadalni - defenzivni sindrom (fight-flight- syndrome), ki aktivira vse potrebne organe k defenzivni agresiji oziroma umiku. Cannonova teorija stresa je biolo�ko usmerjena, saj pripisuje npr. hormonom (adrenalin, noradrenalin) kot tudi pove�ani sr�ni aktivnosti, motnje v prebavnem traku, itd. osrednjo vlogo.

 

Selyejeva teorija stresa (leto 1957)

 

Stres je stanje posebnega sindroma, ki obstaja znotraj biolo�kega sistema zaradi nedolo�ljivih sprememb. Avtor opisuje splo�ni sindrom prilagajanja (Allgemeines Anpassungssyndrom), ki je sestavljen iz treh stopenj:

  1. Alarmna reakcija (Alarmreaktion) - na tej stopnji prihaja do ru�enja notranjega ravnovesja, ki pospe�uje krvni pretok v mi�icah, srcu in mo�ganih (pospe�i miselne procese), pove�ani transport kisika pripomore k bolj�i ventilaciji plju�; v elektroencefalogramu (EEG) opazimo hitre �- valove.
  2. Faza upora (Widerstandsphase) - v tej fazi dosegajo adaptivne reakcije svojo optimalno vrednost. �e je posameznik dalj �asa izpostavljen stresni situaciji, prihaja v organizmu do antiregulativnega u�inka parasimpatikusa. To pripomore k o�ibitvi ��itnic in spolnih funkcij, pri �emer je npr. menstrualni cikel zelo moten, kar lahko povzro�i razne procese vnetja.
  3. Faza iz�rpanosti (Ersch�pfungsphase) - prihaja do izgube adaptivnih zmogljivosti. Posledice se ka�ejo v pove�ani telesni te�i, povi�anem krvnem pritisku, mno�enju krvnih teles (rde�a/bela krvna telesa in krvne plo��e), motenj v prebavnem traktu, itd. Oseba je v tej fazi zelo podvr�ena raznim infekcijam, zgodnjemu staranju, depresiji in anksioznosti.

 

Holmes in Rahe (leto 1967)

 

Stres predstavljajo dra�ljaji, ki so novi, intenzivni, nepri�akovani, pa tudi pretirana senzorna stimulacija ali deprivacija. Avtorji te teorije se ukvarjajo predvsem z merjenjem zna�ilnosti �lovekovega okolja, manj pa z vlogo subjektivnega pomena zunanjih dejavnikov pri do�ivljanju stresa. Holmes in Rahe sta sestavila ocenjevalno lestvico socialnega prilagajanja, ki naj bi merila koli�ino prilagajanja, ki jo posamezni dogodki, ne glede na njihov pomen, zahtevajo od posameznika. Posameznik se mora po njunem mnenju znati prilagoditi okoli��inam, ki so zmotile njegov ritem �ivljenja in se mora posvetiti obvladovanju nastale situacije. �e tega posameznik ni sposoben, se neza�elene spremembe kar vrstijo, u�inki posameznih dogodkov se akumulirajo, kar lahko privede do zmanj�ane odpornosti in nagnjenosti k psihosomatskim boleznim. V ocenjevalno lestvico (od 0, ki zahteva najmanj�o stopnjo prilagajanja do 100, ki pomeni najvi�jo stopnjo prilagajanja) sta vklju�ila 43 kriti�nih �ivljenjskih dogodkov in jih razvrstila na spremembe na dru�inskem, delovnem, osebnem in finan�nem podro�ju. Rezultati meritev so bili naslednji (naj povzamem nekaj enot �ivljenjskih sprememb):

Smrt zakonca (100), razveza (73), lo�eno �ivljenje (65), zaporna kazen (63), smrt dru�inskega �lana (63), telesna po�kodba ali bolezen (53), poroka (50), izguba slu�be (47), zakonska sprava (45), upokojitev (45), zdravstvene spremembe dru�inskega �lana (44), nose�nost (40), spolne te�ave (39), novi dru�inski �lan (39), ve�ja prilagajanja na delovnem mestu (39), sprememba finan�nega stanja (38), smrt bli�njega prijatelja (37), sprememba metode dela (36), sprememba v �tevilu sporov z zakoncem (35), hipoteka nad 10000 dolarjev (31), zaplenitev hipoteke ali posojila (30), itd., (C. Spielberger, 1985).

 

Lazarusov kognitivni model (leto 1974)

 

Po njegovem mnenju ne delujejo SD zgolj na fizi�nem, temve� tudi na psiholo�kem in vedenjskem nivoju. Lazarus razlikuje tri stopnje pri predelavi stresa:

  1. Primarna evalvacija - oseba zaznava dra�ljaje iz okolja in jih ovrednoti glede na njihovo nevarnost.
  2. Sekundarna evalvacija - ovrednotijo se bole�ine, izguba samozavesti in izolacija posameznika v dru�bi. Poleg tega ta ocena vklju�uje tudi mo�ne alternative pri re�evanju dolo�ene situacije in v kon�ni fazi tudi vklju�uje odvisnost od situacijskih parametrov, osebnostnih zna�ilnosti in kognitivne strukture re�evalnih strategij. "Coping"-strategije so reakcije napad ali umik, vedenjske alternative, spreminjanje obstoje�ega pogoja, negiranje situacije.

c.) Sklepna stopnja - na podlagi uspe�nosti/neuspe�nosti se posameznik nau�i te strategije re�evanja situacij selektivno vklju�iti. Ko so se spremenili zunanji in notranji pogoji, se ponovno evalvira pretekla situacija. V primeru, da se ne dose�e posameznikovo prvotno izhodi��e, sledi patolo�ka prilagoditev spremembi, kar vpelje nove vrednote (Sollwerte).

Levijev model stresa (leto 1975)

 

Levi izpostavlja v svoji teoriji naslednje:

  1. SD kot prenatrpanost npr. predmetov (crowding).
  2. Sprememba fizikalnega okolja in psihosocialne situacije (hrup, onesna�evanje zraka in vode, prekomerna gostota prometa, pomanjkanje prehrane, pomanjkanje energije, brezposelnost, visoke zahteve glede izobrazbe in storilnostjo pri delu, itd.).
  3. Fizikalne in psihosocialne spremembe ter psihobiolo�ki programi so preko genske zasnove dolo�eni, a vplivi okolja v naslednji fazi povzro�ajo ranljivost, upor in negativna nagnjenja do obstoje�ih situacij.
  4. V patolo�kih procesih se spro�ijo stresni mehanizmi.
  5. Nastajajo kali za razli�ne bolezni.
  6. Ka�e se obolenje, ki v slab�ih �ivljenjskih razmerah toliko bolj izstopa.

 

Model stresa po Jankeju

 

Janke izhaja iz SD, ki se v "�rni skrinji" (black-box) zaznavajo in predelajo. Opazna je reakcija, ki se lahko poka�e tako na fiziolo�ki kot tudi na psiholo�ki ravni. Zaznavanje in predelava dra�ljajev v "�rni skrinji" sta dolo�eni z posebnimi osebnimi zna�ilnostmi; manifestacijske ravni dolo�ene reakcije so odvisne od stresnih izku�enj.

 

Model stresa po Mc Grathu

 

Temelj stresnih dogodkov ti�i v subjektivni interpretaciji pri�akovanih prednosti in slabosti. Stresni cikel je sestavljen iz:

  1. Situacije
  2. Zaznavanje situacije na podlagi negativnih ali pozitivnih komponent. Sledi slutnja dolo�enih posledic in subjektivni pogled na dolo�eno situacijo.
  3. Reakcijski izbor
  4. Proces izpeljave akcije in ved�nja.

Stresni cikel u�inkuje na situacijo in pogleda na uspeh/neuspeh, ki tvorijo nove evalvacije posameznika. Poleg situacijskih u�inkov je zelo pomembno upo�tevati vplive bli�njih ljudi, to so njihova stali��a, zahteve, sposobnosti, ipd. Na podlagi nadaljnjih prou�evanj na podro�ju �porta je Mc Grath dolo�il �est vrst SD (naloga, vloga, okvir, u�inkovanja, fizikalno in socialno okolje in oseba). Po njegovem mnenju obstaja sistem medsebojnih odvisnosti, dra�ljajskih konfiguracij in dose�enih u�inkov. Iz tega sistema nastajajo pomembne te�ave, ki osvetljujejo obstoje�i stres in njegove negativne posledice.

 

Cooper-Cummingsov model stresa (leto 1979)

 

Trdita, da posamezniki posku�ajo svoje misli, �ustva in odnose s svetom obdr�ati v stalnem stanju, kajti vsak dejavnik posameznikovega psihi�nega ali telesnega stanja se nahaja v obmo�ju uravnote�enosti, v katerem se dolo�ena oseba prijetno po�uti. V primeru, da je dolo�en dejavnik zelo mote�, mora posameznik nanj ustrezno ukrepati oziroma delovati, da ponovno vzpostavi stanje, v katerem se prijetno po�uti. Skratka, po njunem mnenju je izid stresa odvisen od uspe�nosti strategij spoprijemanja, ki jih posameznik uporabi, da bi stres premagal.

Beehr-Newmanov model stresa (leto 1995)

 

Avtorja sta izdelala sekven�ni model stresa in sta poskusila sistematizirati relevantne

faktorje, ki se povezujejo s fenomenom stresa. Osnove procesa stresa sta pojmovala s sedmimi latentnimi spremenljivkami:

  1. Okolje oziroma elementi delovnega okolja, ki predstavljajo potencialni izvor stresa pri delu.
  2. Osebnost, ki se bolj ali manj uspe�no prilagaja in spoprijema s stresom.
  3. Proces, kjer izpostavljata fiziolo�ke in psiholo�ke procese, ki povezujejo komponente osebnosti in okolja med seboj.
  4. �love�ke posledice psihi�nega in fizi�nega zdravja, ki se pojavljajo kot rezultat izpostavljenosti stresnim dra�ljajem.
  5. Organizacijske posledice, ki vsebuje poglede organizacijskega funkcioniranja in lahko negativno vplivajo na �lane organizacije.
  6. Prilagajanje, ki predstavlja razli�ne oblike individualnega in organizacijskega soo�anja s stresom.
  7. �asovni obrazec, ki naj bi zajel vse ostale individualne in organizacijske spremenljivke.

 

Nazadnje sta teh sedem kategorij povezala v splo�ni model, s katerim sta nameravala prikazati njihovo dinamiko.

Vzroki stresa

 

Mnogi ljudje se zavedajo dejstva, da lahko njihovo delo ali na�in �ivljenja povzro�i stres, ki se lahko razraste na podlagi naslednjih virov:

  1. Pre�ivetveni stres (Survival Stress) - kadar je posameznikovo pre�ivetje ali zdravje mo�no ogro�eno. To se dogaja takrat, kadar je �lovek pod visokim pritiskom ali pa ko so posameznikove izku�nje v zvezi s situacijami zelo neprijetne. Spro��a se adrenalin, posameznikova reakcija pa je �e opisani fight-flight syndrome.
  2. Notranja produkcija stresa - sem spadajo anksiozna skrb zaradi dogodkov, ki uhajajo na�emu nadzoru, napetost, nenehno hitenje v �ivljenju in spodbujanje drugih slabih navad kot denimo konzumiranje mamil, alkohola, ipd.
  3. Stres v okolju in na delovnem mestu - �ivljenjsko ali pa delovno okolje povzro�a stres. Sem uvr��amo hrup, prenatrpanost predmetov, dogodkov in ljudi, onesna�evanje, nered, umazanija in smrad, dogodki na delovnem mestu pa vklju�ujejo tudi delo z sevajo�imi tehni�nimi napravami (npr. ionizacijska in radioaktivna sevanja).
  4. Utrujenost in prekomerno delo - stres se nabira v dolgem �asovnem obdobju. Oseba �eli v kratkem �asu dose�i �im ve� ali pa �im vi�ji rezultat, pri �emer pa za doseganje cilja/-jev ne uporablja u�inkovite planske strategije.

Zdravljenje prekomernega stresa (PS)

 

PS pomeni stanje posameznika, ko je stresnih situacij preve� in ko posameznik le-teh ni ve� zmo�en uravnavati oziroma nevtralizirati. V kategorijo PS spadajo simptomi kot so depresija, napadi anksioznosti, hipohonderstvo, alkoholizem, gore�e hazarderstvo, nespe�nost, gnus do vsega, kar obstaja. V 90-tih letih so znanstveniki na�li orodja za zdravljenje oseb, ki so oboleli za PS. Najve�ja napaka posameznika, ki se nahaja v stanju PS, je v u�ivanju stimulativnih snovi, ki sicer za kratek �as izbolj�ajo po�utje �loveka, vendar kljub temu ne morejo prepre�evati, da se nekoliko pozneje psihi�no stanje posameznika �e bolj poslab�a in se v tem pogledu toliko bolj oddaljuje od fiziolo�kega in �e zlasti psihi�nega ravnovesja.

Osnovni princip zdravljenja PS je z zmanj�evanjem stresnih bremen.

      1. Deset navodil za zmanj�evanje stresnih bremen

 

1.) Posameznik naj bi za�ivel redno �ivljenje - z namenom, da ponovno uravna svojo biolo�ko uro (Body Clock). Oseba naj bi si sama dolo�ila uro vstajanja in spanja. V primeru, da oseba ne more zaspati, terapevti priporo�ajo branje knjige ali pa kak�no la�je opravilo v hi�i npr. pospravljanje omare, ipd. Prvi uspehi pri odpravljanju nespe�nosti naj bi bili vidni �e po treh tednih.

  1. Izogibaj se premakljivega delovnega �asa.
  2. �lovek, ki se nahaja v stanju PS, naj bi se tudi izogibal �asovnega med-conskega potovanja, ker s tem prihaja zopet do neravnovesja biolo�ke ure.
  3. Ljudje, ki delajo v pisarnah, laboratorijih, ipd., naj bi se izogibali navadnih fluorescentnih svetil, ker se zelo odmikajo od spektra dnevne svetlobe. Danes �e uporabljajo posebna fluorescentna svetila, katerih svetlobni spekter je zelo podoben dnevni svetlobi in ki nimajo izrazitega stroboskopskega u�inka (ni�ja frekvenca utripanja �arnice).

2.) Posameznik, ki se nahaja v stanju PS, naj bi spodbujal regeneracijo svojega organizma in psihe, skratka naj bi si vzel �as tudi za po�itek. Vsako jutro naj bi si posameznik izdelal poseben seznam o stvareh, ki bi jih rad delal, nakar bi polovico zapisanega izlo�al.

3.) Razbremenjevanje posameznika od zahtev bli�njega socialnega okolja. Posameznik naj bi se rahlo distanciral od soljudi in ve� �asa posvetil sebi.

4.) Za dolo�eno obdobje se posameznik naj ne bi lotil nobenih sprememb, kajti spremembe povzro�ijo stres in tako �e poglabljajo stanje PS.

 

5.) Zmanj�evanje �tevila ur na delovnem mestu ali v �oli v primeru, da je oseba obsedena z delom ali �olo.

6.) PS dieta.

  1. Posameznik naj bi pazil na koli�ino sladkorja v krvi. Priporo�ajo sladkor v obliki sestavljenih ogljikovih hidratov kot so ri�, kruh ali krompir. Oseba naj ne bi zau�ila velikih obrokov, temve� ve�je �tevilo majhnih obrokov.
  2. Oseba v stanju PS naj bi jedla �im ve� zelenjave.
  3. Dobra preskrba z multi-vitamini in minerali (A, E, B1, B2, B6, B12, D ; Ca2+, P3+, J-, Fe2+, Mg2+, Cu2+, Se2-, itd.).

7.) Zmanj�evanje uporabe raznih stimulansov oziroma odstranjevanje le-teh.

  1. Izogibanje alergij tako, da se posameznik izogiba dolo�eni hrani, vonju, prahu, ipd.
  2. Posameznik naj bi si izmislil dolo�eno vajo, ki nanj dobro vpliva (ples, telovadba, meditacija, igranje glasbila, ipd.).

10.) Posameznik naj bi tudi prenehal z raznimi zdravili kot so npr. narkoleptiki, vendar pa naj bi se o tem predhodno posvetoval z zdravnikom (sr�ni bolniki, epilepsija, itd.).

�e te metode ne pomagajo, bi bilo dobro poiskati zdravni�ko pomo�. �loveku, ki je v stanju PS, v mo�ganih primanjkujejo tri klju�ne snovi:

  • Serotonin, ki uravnava biolo�ko uro in odpravlja nespe�nost.
  • Noradrenalin, ki daje energijo oziroma psihi�no in telesno agilnost.
  • Dopamine, ki uravnavajo ob�utke zadovoljstva in bole�in.

 

Literatura (knjige, �lanki, internetni viri)

  1. ALBERT, E., Gabrijan, E., Jeri�, B. & Onuk, N.: Vpliv knji�ni�arjevega vedenja na uspe�nost referen�ne slu�be v slovenskih splo�noizobra�evalnih knji�nicah. - Knji�nica 42 (1998) 1, str. 91 - 105.
  2. COLEMAN, V.: Stres in va� �elodec. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987. - (Dru�inska psiholo�ka knji�nica).
  3. GABR��EK, S.: Elektrika ubija tudi druga�e. - �ivljenje in tehnika 61 (1990) 4, str. 19 - 25.
  4. GROSS, N., E.: Stres u �ivotu : razni uticaji na �ivot i odbrana od njih. - 1. izd. - Beograd: Medicinska knjiga, 1962. - (Medicina za svakog ; 22).
  5. KLADNIK, N.: Statisti�ne metode. - Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, 1988.
  6. KOSOVI�, D.: Stres. - 2. dopunjeno izd. - Nik�i�: Univerzitetska rije�, 1989.
  7. LUBAN - Plozza, B. & Pozzi, U.: V so�itju s stresom. - Ljubljana: DZS, 1994.
  8. MUSEK, J.: Stresi, krize in osebna �vrstost. - Psiholo�ki vidiki nesre� (1994), str. 29 - 38.
  9. PE�JAK, V.: Vpliv stresa na zdravje in �ivljenje. - Okolje in zdravje (2000), 4, str. 46 - 47.
  10. RAKOVEC - Felser, Z.: �lovek v stiski - stres in tesnoba : povod in posledica bolezni. - 1. izd. - Maribor: Obzorja, 1991. - (Slovenski dom ; 21).
  11. SNOJ, B. & Petermanec, Z.: Kakovost knji�ni�nih storitev - prepustimo sodbo uporabnikom. - Knji�nica 43 (1999) 2/3, str. 27 - 48.

12.) SPIELBERGER, C.: Stres in tesnoba. - Murska Sobota: Pomurska zalo�ba, 1985. - (�ivljenjska obdobja).

 

INTERNETNI NASLOVI

  1. http://health.yahoo.com (2000 - 10 - 15)
  2. http://teachhealth.com/dealwith.html (2000 - 10 - 15)
  3. http://www.ergonomie.tum.de/lehrstuhl/ergonomie.htm (2000 - 10 - 16)
  4. http://www.garysturt.free-online.co.uk/theostre.htm (2000 - 10 - 16)
  5. http://www.healtheducation.com (2000 - 10 - 17)
  6. http://www.lff/demo/family.htm (2000 - 10 - 19)
  7. http://www.psych.ucr.edu (2000 - 10 - 20)

20.) http://www.psychwww.com/mtsite/smundstr.html (2000 - 10 - 20)

DIPLOMSKA DELA

  1. http://www.sozialnetz-hessen.de/ergo-online/HBS/Stress-Bewaeltigung.htm (2000 - 10 - 25)
  2. DEPOLLI, K.: Stres na delovnem mestu osnovno�olskega u�itelja predmetnega pouka. - Ljubljana: Filozofska fakulteta-diplomsko delo, 1999.
  3. GOSTIN�AR, T.: Do�ivljanje stresnih situacij pri u�encih na predmetni stopnji osnovnih �ol. - Ljubljana: Filozofska fakulteta-diplomsko delo, 1992.
  4. POGA�NIK, V.: Spoprijemanje s stresom v �portu. - Ljubljana: Filozofska fakulteta-diplomsko delo, 1994.
  5. SU�EK, M.: Vpliv osebnosti in poklica na spoprijemanje s stresom in osebno �vrstost. - Ljubljana: Filozofska fakulteta-diplomsko delo, 1997.

NAZAJ NA UDK LEKSIKON?



Datenschutzerklärung
Kostenlose Webseite von Beepworld
 
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!