EGIPT

NAZAJ NA UDK LEKSIKON?

 

VIR: �ola je nora (ZIP datoteka)

Kazalo.

 

Uvod...........................................................................................................str. 3.

Dr�ava danes............................................................................................... str. 3.

- Iskanje prave razvojne poti...........................................................................str. 3.

- Egipt v spopadu na Blji�njem vzhodu..........................................................str. 4.

Kmetijstvo...................................................................................................str. 4.

- Asuanski visoki jez.....................................................................................str. 4.

- Poljedeljska dru�ba v spreminjanju............................................................. str. 4.

Ljudje......................................................................................................... str. 4.

- Muslimani in kristjani.................................................................................str. 5.

- Egip�anke med emancipacijo in patriarhom.................................................str. 5.

- �Meja bole�ine je dose�ena�.......................................................................str. 5.

Univerza El Azhar........................................................................................str. 5.

- Novo mesto...............................................................................................str. 6.

- Mo�eja in univerza.....................................................................................str. 6.

- U�enost in pobo�nost.................................................................................str. 6.

- El Azhar danes...........................................................................................str. 6.

Mesto in PU��AVA....................................................................................str. 6.

- El Qahira - zmagoslavna.............................................................................str. 7.

- �ivljenski prostor v pu��avi.........................................................................str. 7.

Turisti�na de�ela Egipt..................................................................................str. 7.

- Klasi�no potovanje po Egiptu z rezli�icami..................................................str. 7.

- Stavbe za vse �ase......................................................................................str. 8.

Zgodovina in politika....................................................................................str. 8.

- Islamska dr�ava..........................................................................................str. 8.

- Reforma in revolucija.................................................................................str. 9.

- Priloga.......................................................................................................str. 10.

 

EGIPT

�e v starem veku je vleklo popotnike v de�elo ob Nilu, kjer je bilo po Herodotu (ok. 485 - 425 B.C.) � ve� �udovitih stvari in osupljivih del kot v katerikoli drugi de�eli�. Ta privla�na mo� se ni do danes prav ni� zmanj�ala , nasprotno, po Herodotu se je v Egiptu �e naprej dogajala zgodovina, postal je ena od prvih pokristjanjenih de�el na svetu in zibel meni�tva, po arabski osvojitvi pa edinstveno zbirali��e islamske u�enosti in sijajnih zgradb.

Bogovi in faraoni so �e zmeraj najbolj�i egip�anski reklamni agenti. Nobena druga zgodnja visoka kultura se ne razkazuje tako nazorno: mogo�ne piramide pri�ajo o skupnostni stvaritvi nekega ljudstva, prazni�ne procejsiske poti do templjev pripovedujejo o kultu bogov in veselih praznikih, �udoviti barvni reliefi v grobnicah poro�ajo o tostranskem �ivljenju in pojasnujejo predstave o veselju in trpljenju v onostranstvu. Pozornost obiskovalca pa pritegujejo tudi koptske cerkve in mo�eje, pa koptski in islamski muzej v Kairu. - Zgodovinski kulturni krogi se ne vrstijo nepretrgano drug za drugim in se tudi ne dogajajo brez medsebojnega oplajanja.

Presenetljivi kulturni spomeniki prej�nih obdobij pove�ini potiskajo dana�nji Egipt v ozadje zanimanja. Gospodarski in dru�beni problemi tega Egipta pa so preve� slojeviti in njegov zemljepisni polo�aj jih �e bolj zaostruje, tako da jih ni mogo�e spregledati.

Egipt je po povr�ini ena najve�jih arabskih dr�av, vendar je kar 96 odstotkov njegovega ozemlja pu��ava. Na preostalih �tirih odstotkih, torej na povr�ini, ki je samo dvakrat ve�ja od slovenske, se gnete ve� kot petdeset milijonov ljudi, vsako leto pa se jim pridru�i �e milijon. Tradicionalni kulturni in naselbinski prostor - ozek pas pokrajine on Nilu in njegovi delti (izlivu v Sredozemsko morje) - je mogo�e raz�irjati samo �e v pu��avo, in to z dolgoro�nimi in dragimi projekti pridobivanja novih tal. Hkrati pa propadajo obstoje�a dragocena tla zaradi graditve cest in stanovanj in proizvodnje glinaste opeke. Nesorazmerje med �tevilom prebivalstva in povr�ino tal je vedno bolj dramati�no. Obiskovalec se s tem temeljnim egiptovskim problemom soo�a na vsakem koraku. Kdor pa je vsestransko radoveden, si ne bo zatiskal o�i niti pred dana�njim Egiptom - pred �arom pokrajine ob Nilu in sen�natih vasi iz ilovice, pred nasprotji med rodovitno dolino Nila in sosednjimi pu��avskimi obmo�ji, kjer so posejane oaze, med hitrim ritmom metropole Kaira in o�arljivostjo zaspanih majhnih mest, predvsem pa ne pred hudomu�nimi, prijaznimi ljudmi.

 

Dr�ava danes

Sredi �soda smodnika�, kakor tudi imenujejo Blji�nji vzhod, se Egipt odlikuje po omembe vredni politi�ni stabilnosti. Arabska republika Egipt se v ustavi iz leta 1971 opredeluje tako za �demokrati�ni socializem� kot za na�ela islamskega prava. Ustava daje predsedniku zelo mo�an polo�aj, saj je obenem dr�avni poglavar, vrhovni poveljnik oboro�enih sil in predsednik stranke na oblasti, imenuje pa tudi vse najpomembnej�e politi�ne funkcionarje. Zakonodajna oblast je v rokah ljudske skup��ine, ki jo volijo vsakih pet let. Ta potrjuje poglavitne usmeritve v politiki in predlaga kandidata za predsednika, ki ga potem na vseljudskem glasovanju izvolijo za �est let. Leta 1987 se je za�lo drugo mandatno obdobje Hosnija Mabaraka (*1928).

Iskanje prave razvojne poti

Egipt je de�ela v razvoju, ki pa ima na sre�o dobra izhodi��a za napredek : naravne danosti, kot je recimo Nil, rodovitna tla, ugodno prometno lego in velik notranji trg. Kljub popolnoma razli�nima strtegijama in ob�asno osupljivim stopnjam rasti nista mogla niti politika �arabskega socializma�, ki jo je vodil Gamal Abdel Naser (1918 - 1970), niti zahodno usmerjena �politika odprtosti�, kakr�no je zagovarjal Anvar el Sadat (1918 - 1981), spro�iti trajnega razvojnega procesa; kmetijstvo ne more nahraniti prebivalstva, industrija ni konkuren�na na svetovnem trgu, primanjkljaj v dr�avnem prora�unu je kroni�en, dr�avna birokracija je prenapihnjena.

Zunanja zadol�enost za ve� kot �tirideset milijard ameri�kih dolarjev zelo zo�uje meje dejavnosti sedanjega predsednika Hosnija Mubaraka. Njegova usmeritev se vedno znova razbljinja v notranjih in zunanjepoliti�nih krizah. Vedno ve�ji dele� skromnih deviznih prihodkov po�ira vse ve�ji uvoz �ivilskih izdelkov.

Ni� �udnega ni torej, �e je zaradi tako dolgotrajne krize veliko Egip�anov izgubilo zaupanje v sedanjo politiko. Predvsem so morali na lastni ko�i preiskusiti, da so uvo�eni dru�beni modeli, pa naj gre za socializem ali kapitalizem, pri re�evanju nujnih gospodarskih in socialnih problemov odpovedali. Na tej osnovi so se �e v sedemdesetih letih razvila fundamentalisti�na gibanja, ki menijo, da lahko egiptovsko krizo re�i samo islam.

Egipt v spopadu na Blji�njem vzhodu

Po tistem, ko so leta 1989 Egipt ponovno sprejeli v Arabsko ligo, si je po ve� kot desetih letih spet pridobil osrednjo vlogo, ki jo je po trdiciji igral v arabskem taboru. Iz protesta proti mirovnemu sporazumu z Izraelom so namre� arabske dr�ave leta 1979 zamrznile odnose z Egiptom. Pred tem je Egipt na arabski strani nenehno nosil breme spopada z Izraelom na svojih ramenih : leta 1948 v palestinski vojni, leta 1956 med sue�ko krizo, leta 1973 med ��estdnevno vojno� in nazadnje leta 1973 med �oktobrsko vojno�. Takrat pa je vlada spoznala, da Egipt ne more svojega notranjega razvoja kar naprej �rtvovati za voja�ke izdatke. Leta 1982 je Izrael vrnil Egiptu zadnji kos Sinajskega polotoka, ki ga je bil zasedel med �estdnevno vojno. Vendar je namesto sprave sledil �hladen mir�, ker je Izrael vkorakal v Libanon, glede palestinskega vpra�anja pa je pokazal manj vneme za kompromise.

 

Kmetijstvo

 

Reka Nil je �e tiso�letja osnova �ivljenja v Egiptu. Ljudje so se �e zdavnjaj nau�ili uporabljati njegove vskakoletne, z blatom bogate povodnji in so v de�eli brez de�ja razvili cveto�e namakalno gospodarstvo. Reka pa je vendarle znala pokazati svoje muhe, pa� glede na �tevilo padavin v Etiopskem vi�avju: zalo visoke ali zelo nizke vode so prina�ale poplavne ali su�ne katastrofe, v vsakem primeru pa slebe �etve in lakoto.

Klasi�ni sistem namakanja z bazeni, ki je omogo�al samo eno �etev na leto, se je obdr�al vse do 19. stoletja. Uvedba pridelovanja bomba�a v Egiptu pa je zahtevala sodobno trajno namakanje; v delti je nastala Barrage du Nil (pregrada na Nilu), leta 1902 pa je sledil jez pri Asuanu (Syene), ki je zadr�eval �ibkej�o drugo letno povodenj. Naglo nara��anje egiptovskega prebivalstva je zastavilo kot nujno nalogo bolj�e izkori��anje Nilove vode.

Asuanski visoki jez

Od leta 1971 zbira Sadd el - Ali, Visoki jez, vso poplavno vodo v 500 km dolgem Naserjevem jezeru. Zaradi vodnih zalog se je pove�ala kmetijsko uporabna povr�ina za sedmino, �etvena povr�ina pa celo za petino. saj lahko zdaj na vsem tem obmo�ju �anjejo dvakrat do trikat na leto. Poleg bomba�a lahko zdaj pridelujejo tudi ri�, koruzo, sladkorni trst in proso. Tudi urejanje novih obdelovalnih povr�in ne bi bilo mogo�e brez rednega dovajanja vode.

Jez je izpri�al svojo vrednost �e leta 1972, ko je izostala redna poplava in so v Egiptu zaradi vode v Naserjevem jezeru brez te�av izognili lakoti. Naravnost dramati�no pa je bilo dogajanje v sredi osemdesetih let zaradi dolgotrajnega su�nega obdobja v Afriki. Brez vodnih rezerv, zbranih za jezom, bi bile posledice katastrofalne.

Poljedelska dru�ba v spreminjanju

V kmetijstvu je sicer �e vedno zaposlena tretjina vse delovne sile, vendar se je njegov gospodarski pomen mo�no zmanj�al. Bremenita ga eksplozija prebivalstva in hitra urbanizacija. Prizadevanja Egipta, da bi se oskrboval sam, so �e dolgo utopija. Trideset let let po agrarni reformi je kmetijstvo v strukturni krizi, njeni vzroki pa so majhne dr�avne nalo�be, obnovljena neenakost glede zemlji�ke posesti in zastarela proizvodna sredstva.

V sedemdesetih letih in pozneje so �tevilni kmetje od�li kot potujo�a delovna sila v mesta ali v druge arabske dr�ave in njihova denarna nakazila so precej zvi�ala �ivljensko raven na pode�elju. Povsod kaj popravljajo ali gradijo in kupujejo tako dolgo �elene porabni�ke dobrine.

Ljudje

Egipta v nasprotju s skoraj vsemi drugim dr�avami Blji�nega vzhoda, ne obremenjujejo tudi etni�ni problemi. Prebivalstvo sestavljajao v glavnem arabizirani potomci me�anega hamitsko semitskega ljudstva starih Egip�anov. Temelji poljedeljske dru�be so nastali �e v prazgodovini, potem pa je prevladujo�e nomadsko prebivalstvo s�asoma zamenjal kme�ki �ivelj.

Danes sestavljajo etni�ne manj�ine predvsem temnopolti hamitski Nubijci in beduini, ki pa so ve�inoma arabskega izvora. Prvotni naselbinski prostor kak�nih 100000 Nubijcev prekriva zdaj Naserjevo jezero. Preselili so jih h Kawm Umbuju (Kom Ombo) v Zgornjem Egiptu. Izmed pribli�no 250000 beduinov le �e malo �tevilni potujejo s kameljimi �redami po egiptovskih pu��avskih obmo�jih. Mnogi so se za stalno naselili in se zaposlujejo, pove�ini sezonsko, v naftni ali gradbeni industrij, pa tudi v precej �ivahnem turizmu na polotoku Sinaj.

Arabski zavojevalci so se ponajve� pome�ali z egiptovskimi me��ani. Pode�elsko prebivalstvo, felahi iz doline Nila, je druga�no, saj je po zunanjem videzu �e zelo blizu svojim staroegip�anskim prednikom. Podobno je s Kopti, ki se kot kristjani niso povezovali z muslimanskimi Arabci. Kopti so naj�tevinilej�a verska majn�ina na Bli�njem vzhodu in sestavljajo sedem odstotkov prebivalstva.

Muslimani in Kristjani

Egipt je islamska de�ela, v kateri je ve� kot 90 odstotkov prebivalcev sunitskih muslimanov. Islam ne pozna lo�evanja politike, dru�be in religije, do potankosti uravnava vsa �ivljenjska podro�ja in na tak na�in ka�e verujo�im pravo pot. Egip�anska zakonodaja se naslanja na na�la islamskega �eriatskega prava, toda poskuse nekaterih verskih skupin, da bi to pravo uvedli kot edino veljavno zakonodajo, je parlament doslej odklanjal.

Tak�ne te�nje seveda precej vznemirjajo tri milione in pol Koptov, �eprav o narodnostni enotnostni muslimanov in Koptov pravzaprav dolga stoletja ni bilo nobenega dvoma. Egiptovski kristjani so tudi sizer popolnoma vrasli v dru�bo in pripadajo vsem socialnim slojem. �tevil�no so zlasti mo�ni v svobodnih poklicih, toda tudi najrevnej�i med revnimi, zasebni smetarji v Kairu, so v glavnem Kopti.

Napetosti med obema verskima skupinama so se zaostrile zlasti po katastrofalnem porazu Egipta v junijski vojni z Izraelom leta 1967 in zaradi nepretrgane gospodarske krize. Ta kriza se ni odrazila samo v splo�nem vra�anju k religijskim virom tako pri kristjanih kot pri muslimanih, marve� tudi v nara��ajo�em verskem fanatizmu vse �tevilnej�ih islamskih fundamentalistov.

Egip�anke med emancipacijo in patriarhom

V Egiptu spet nosijo tan�ice. �tevilne, zlasti mlaj�e �enske v mestih se vra�ajo k islamskemu na�inu obla�enja, za katerega je veljalo, da je pravzaprav �e zdavnaj izumrl. Seveda si pri tem le poredko zakrivajo obraz, tan�ice nosijo kot pokrivalo, ki naj bi pomenilo sodobno obliko zagrinjanja. �enske tako, da se jih �e od sedemdesetih let vedno ve� odvra�a od diktata zahodnih modnih oblikovalcev, protestirajo proti nara��ujo�emu politi�nemu in kulturnemu potuj�evanju z Zahoda. Na to so odlo�no vplivale tudi napa�ne dru�bene razvojne usmeritve v zadnjih desetletjih. Zaradi vsega tega so mnoge kriti�ne �enske priporo�ale islamsko gibanje v Egiptu kot lastni kulturi prirejeno alternativo zahodnemu modelu in so to na povsem zunanji na�in pokazale tudi s svojim obla�enjem.

Prebujanje zavesti o lastni kulturi identiteti pa vendrle �e ne pomeni, da bi se Egip�anke odpovedale dru�beni vlogi, ki so si jo izbojevale v desetletjih. Nikoli poprej ni bilo toliko samozavestnih in poklicno dejavnih �ensk. Po uradnih podatkih jih je za petnajst odstotkov vse delovne sile, pri �emer pa ni upo�tevano njihovo nepla�ano delo v kmetijstvu in na uradno nezabele�enih delovnih podro�jih.

�Meja bole�ine je dose�ena�

Naser je vpeljal vrsto dru�benih storitev, ki so se obdr�ale do danes in segajo prek socialnega zavarovanja ter brezpla�nega �olanja ter obiskov pri zdravniku do subvencij za temeljne �ivilske izdelke. Nizke cene kruha, moke, olja, sladkorja in �aja pa tudi energije sicer strahovito obremenjujejo dr�avni prora�un, vendar obenem zagotavljajo socialni mir v dr�avi. V nasprotju s �tevilnimi drugimi de�elami v razvoju v Egiptu ni treba nikomur gladovati.

Vendar je za ve�ino malih ljudi vsakdanji boj za pre�ivetje dosegel zgornjo mejo bole�ine. Pri okrog tridesetodstotni inflaciji so �tevilni ljudje z najni�jimi pla�ami prisiljeni k dvojni zaposlitvi. Prepad med revnimi in bogatimi se je v �asu Sadatove zahodno usmerjene �politike odpiranja� �e poglobil.

Univerza El Azhar

 

Julija 969 je nekdanji su�enj z imenom Gohar prikorakal s svojo vojsko iz Tunizije do obre�ja Nila v
Egiptu, kjer mu je, kakor pripovedujejo, �rn pes pokazal najprimernej�i kraj za prehod �ez reko. Na vzhodnem obre�ju naj bi bil Gohar nato postavil temeljni kamen sodobnega Kaira (arabsko El Qahira ), novega glavnega mesta Fatimidov, in velike mo�eje El Azhar, sredi��a islamskega nauka. Dinastija Fatimidov je dobila ime po Fatimi, zakonski �eni Alija, bratranca in zata preroka Mohameda. Po njihovem mnenju so imeli kot potomci Alija in Fatime ve�jo pravico do vodilne vloge v islamskem ob�estvu kot abasidski kalifi iz Bagdada.

Potem ki je Gohar prispel do Gizeha, ki je danes kairsko predmestje, je ugotovil, da po mestu kosi kuga. V pokrajini ji je dotlej podlegel �e poldrugi milijon ljudi. Prebivalci so prosili Goharja milosti in prepovedal je svojim vojakom, da bi o�kodovali ljudi in ropali po mestu. Tabori��e si je postavil na vi�jem kraju severno od mesta in se odlo�il, da bo tam, nekoliko severno od starej�e naselbine Fustat, ki so jo leta 640 ustanovili prvi v Egipt prodirajo�i Arabci, ustanovil svoje glavno mesto.

Novo mesto

Petega avgusta 969 so na praznem prostoru na severnem obrobju dana�njega Kaira zakoli�ili kvadrat s stranicami, dolgimi 1100 metrov, Goharjevi astrologi so se zbrali, da bi dolo�ili najprimernej�i trenutek za otvoritveno ceremonijo. Na vrvi so obesili zvonce, s katerimi naj bi pozvonili delavcem tisti hip, ko bi se astrologi sporazumeli. Na eno od vrvi pa je nepri�akovano sedel krokar, spro�il zvonenje in delavci so se nemudoma vrgli na delo. �eprav so astrologi tisti trenutek ocenili kot nesre�en, je bilo prepozno. - Mesto je dobilo ime El Qahira (arabsko �zmagoslavna�). Gohar je znotraj obzidja polo�il tudi temeljni kamen za mo�ejo El Azhard (arabsko �sijajna�).

V islamskem postnem mesecu ramadanu leta 973 je prispel Kalif El Muiz iz Mahdijaha v svoje novo glavno mesto. Slovesno je prijezdil na veliko dvori��e pala�e, ki jo je Gohar zgradil zanj. Odondod je od�el v mo�ejo El Azhar pridigat vernikom.

Mo�eja in univerza

Mo�ejo so kmalu za�eli uporabljati tudi kot univerzo, kamor so hodile skupine �tudentov poslu�at u�enjake, ki so predavali pri velikih stebrih mo�eje. Za �asa vladanja Muizovega naslednika El Aziza sta postala mo�eja in univerza sredi��e raz�irjanja �iitske verske usmerjenosti Fatimidov. Pojem �iiti je izpeljan iz arabske besede �ia , ki pomeni stranko, sekto. �iiti pripadajo Alijevi �stranki� in priznavajo za kalife samo prerokove neposredne naslednike, medtem ko gredo suniti po suni , sledi preroka Mohameda. Leta 1171 pa se je El Azhar vseeno preusmerila k sunitski veroispovedi.

U�enost in pobo�nost

El Azhard je velika zgradba, ki obdaja prostano notranje dvori��e. �tudentje se imenujejomugawiri , sosedje. Predmeti, ki so jih trdicionalno pou�evali, so bili oblikoslovje, skladnja, govorni�tvo, umetnost verza, logika, bogoslovje, u�enje korana na pamet, hadit - pripovedke preroka Mohameda, �eria - islamska pravna znanost in matematika. Po letu 1952 so vpeljali �e dodatne �tudije, kot so algebra, prera�unavanje islamskega koledarja in �asa molitev. Najpomembnej�i kraj za pobo�nost je qibla na tisti strani zgradbe, ki je obrnjena k Meki. Vsak izmed preostalih treh traktov ima manj�e stebri��ne dvorane, tako imenovane riwaq , ki so dolo�ene za �tudentske domove. �tudentje so razporejeni po domovih glede na de�ele, iz katerih prihajajo, v vsakem domu pa je tudi �tudijska knji�njica.

Ko je Napoleon vdrl v Egipt (1798 - 1801), je posku�al prepri�ati svete mo�e (�ejke ) in predmolilce (imame ), da mu gre za obrambo islama. Kljub temu je ostala univerza El Azhar tudi v �asu vladanja Mohameda Alija, �igar vladavina v Egiptu se je za�ela kmalu po umiku Napoleonove vojske, nazadnja�aka ustanova in je sodelovala z vsakim re�imom, ki je v Egiptu pri�el na oblast, samo da je obdr�al islam. Tako je na primer odlo�ila tudi elema (islamsko duhovni�tvo) v El Azharju, ko je predsednik Sadat leta 19979 podpisal mirovni sporazum z Izraelom, da je tak�na odlo�itev sprejemljiva

El Azhir danes

Po dr�avnem udaru polkovnika Naserja leta 1952 so posvetili posebno pozornost povezavi El Azharja z islamom; da bi zagotovili lojalnost univerze do Naserjeve politike, pa je vlada El Azhar precej stro�je nadzorovala. Iz protesta je odstopilo nekaj duhovnikov. Leta 1961 so izglasovali zako o reorganizaciji univerze in ustanovili �tiri dodatne nereligiozne fakultatete : in�inirske znanosti, umetnost, medicino in kmetijstvo. Poleg tega so ustanovili nadrejen vladni zbor, ki je odtlej pristojen za dogajanje na univerzi.

Mesto in pu��ava

 

Pu��avska obmo�ja na obeh straneh Nila se raztezajo v neskon�nost : na zahodu je Libijska pu��ava (As Sahra Al Libiyah), ki obsega tri �etrtine de�ele, na vzhodu pa sta Arabska pu��ava (As Sahra Al Sharqiyah) in polotok Sinaj (Sina�). Nil razpolavlja de�elo po vsej dol�ini, torej kar 1200 km, ter namaka ozko re�no oazo na obeh bregovih in na koncu �e do 250 km �iroko delto. Medtem ko so pu��ave skoraj nenaseljene, razen z nekaj beduinskimi plemeni, se ljudje vzdol� Nila gnetejo na najmanj�em mo�nem prostoru. Z ve� kot 1500 prebivalcina kvadratni kilometer je Egipt po gostoti prebivalstva - upo�tevajte seveda kulturno krajino - �e zdaj med prvimi na svetovni lestvici. Tudi pri ni�ajo�i se stopnji naravnega prirastka bo ob koncu stoletja �e okrog 65 milijonov Egip�anov in dobra polovica jih bo prebivala v mestih, ki jih �e zdaj pestijo malone nere�ljivi socialni problemi. Dovolj prostora je �e samo v pu��avah.

El Qahira - zmagoslavna

Kairska mestna religija se vsak dan pove�a za okrog tiso� priseljencev. Upanje na bolj�e �ivljenje �ene ljudi z de�ele v glavno mesto, kjer se je naselila tudi polovica vseh egiptovskih industrijskih podjetij. Od dveh milijonov prebivalcev v �tiridesetih letih se je mesto razvilo v Veliki Kairo, ki je zdaj z dvanajstimi milijoni prebivalci najve�je mesto Blji�njega vzhoda, prava metropola Afrike, v kateri pa �e zdale� niso primerno uredili infrastrukture. Pribli�no �etrtina vsega egiptovskega prebivalstva je osredoto�ena na �ir�em obmo�ju mesta Kaira. V marsikaterem revnej�em mestnem okoli�u �ivi po ve� kot 100000 ljudi na kvadratnem kilometru povr�ine. Pomanjkanje bivalnih povr�in je eden najve�jih problemov, ki jih prina�a prenaseljenost. Nobena redkost niso dest�lanske dru�ine, ki se morajo zadovoljiti z enim samim stanovanjskim prostorom.

Kairo ima veliko obrazov : tik ob Nilovem bregu se dvigajo obrisi sodobnega sredi��a z neboti�niki, hoteli, bankami, elegantnimi izlo�bami in restavracijami, �irokopotezno zasnovani trgi in �irokimi, a pogosto s prometom zama�eni bulvarji. Tu utripa poslovno �ivljenje, hrumi promet na ve�pasovnih cestah, prevladujejo zahodnja�ko oble�eni ljudje. Poslovna metropola pa poka�e tudi pode�eljske poteze, kadar kmet nadvse somoumevno �ene �ez cesto �redo ovac ali pa z zelenjavo oslovska vprega zlagoma ropota med ponorelo hupajo�imi avtomobili.

Nekaj kilometrov od sredi��a se rezprostira neko� sijajno staro mesto. Njegovo znamenje je citadela (trdnjava) na vzpetini Maqattam, ki so jo postavili konec 12. stoletja iz gradbenih kamnov piramid pri Gizi (Gizeh). �eprav je staro mesto brezupno prenaseljeno, je �e zmeraj �utiti �ar, ki ga je nok� iz�arevalo : vrve�e �ivljenje na ozkih ulicah, maj�kene rokodelske delavnice, prekrite bazarske ceste, visoke hi�e z lesenimi re�etkami na oknih, stojnice za sadje, kavarne in di�e�e javne kuhinje... in potem hlad in mir v mo�eji El Azhar, ki je �e ve� kot tiso� let duhovno sredi��e islamskega sveta. Staro mesto z njegovimi enkratnimi srednjeve�kimi zgradbami bodo posku�ali re�iti pred popolnim propadom z mednarodnim programom pomo�i.

�ivjenski prostor v pu��avi

Leta 1977 so za�eli graditi prvo izmed �estih na�rtovanih mest, ki le�ijo zunaj tradicionalnega naselbinskega obmo�ja, v pu��avi na robu Nilove delte. Eksplozivno nara��anje �starih� mest in njihovo raz�irjanje na dragocene obdelovalne povr�ine je zahtevalo temeljite odlo�itve. V vsakem izmed mest naj bi dobilo stanovanja, delovna mesta in potrebno infrastrukturo po pol milijona do milijon prebivalcev. Prvi vmesni rezultati tega preseljevanja pa so prinesli razo�aranje. Ve� kot petsto tovarn z okrog 40000 zaposlenimi je sicer za�elo redno delovati, toda ve�ina stanovanj je �e vedno praznih, ker se �tevilni delavci raje vsak dan preva�ajo med novimi in starimi sredi��i. Nara��ujo�a lastna dinamika novih industrijskih obmo�ij pa bo morda vendarle povsem spremenila tak�no vedenje.

Turisti�na de�ela Egipt

 

V Egipt potuje vsako leto ve� kot poldrugi milijon turistov. Med njimi so bogati Arabci iz dr�av ob Perzijskem zalivu, ki �elijo ube�ati vro�im pu��avskim poletjem v precej kratko�asnej�i Kairo, predvsem pa obiskujejo to de�elo znanja �eljni Evropejci in Ameri�ani, ki ji privabljajo enkratni kulturni spomeniki starega Egipta. Zaradi the spomenikov je bila de�ela �e v starem veku eden najbolj za�elenih ciljev potovanj. Eden prvih obiskovalcev , za katerega vemo, da je obiskal Egipt, je bil Herodot. Posnemale so ga �tevilne anti�ne veli�ine, vklju�no z rimskimi cesarji.

Sodobni izobra�evalni turizem se je za�el v 19. stoletju, potem ko je Napoleonov egiptovski pohod (1789 - 1801) spro�il v Evropi pravo egiptomanijo. Kmalu se je po dolini Nila vrtelo znanstvenikov in fotografskih pionirjev, pustolovcev in dvomljivih umetnostnih zbiralcev tudi vedno ve� popotnikov, �eljnih izobrazbe. Takrat je bilo za potovanje potrebnega veliko �asa in poterpe�ljivosti, danes pa je de�ela odli�no pripravljena na mno�i�ne obiske, ki se za�eli v sedemdesetih letih.

Klasi�no potovanje po Egiptu z razli�icami

Zemljepisna razdelitev Egipta je za obiskovalca prav idealna, saj si ob stalnej�i nastanitvi v Kairu, Luksorju (El Uqsur) ali Asuanu ustvari celovit pregled na nad de�elo. Kraji v Kairu in okrog njega, ki si jih je treba ogledati, predstavljajo hkrati tri najbolj zna�ilne kulture. Izleti h grobi��em v Sakkari (Saqqarah) Gizehu (El Jizah) nas uvedejo v staro dr�avo faraonov. Mogo�ne, za ve�nost grajene piramide in z ne�nimi reliefi okra�ena grobi��a dvorjanov pri�ajo o politi�ni mo�i in umetni�kem razcvetu tistega �asa. �tevilne skulpture, ki so jih na�li na omenjenih dveh krajih, so v Egiptovskem muzeju v Kairu.

Sam Kairo je ob vsej vsakdanji zmedi o�arujo�e orientalsko mesto s �tevilnimi mo�ejami, sijajnimi stavbami in zakotnimi bazarskimi uli�icami. �eprav je islamsko staro mesto prenaseljena in propadajo�a �etrt, je tam �e zmeraj �utiti pridih �tiso� in ene no�i�. Povezujo�i �len med staroegiptovsko in islamsko kulturo je kr��anska, ki �ivi v cerkvah starega Kaira in v Koptskem muzeju.

Luksur je umetnostnozgodovinski vrhunec potovanja. Stebri��ni gozd v Karnaku, globoka skalna grobi��a v Dolini kraljev, sijajni barviti grobovi imenitnikov in princev, tempelj mrtvih v �ast kraljev in bogov, vsekakor pa je treba omeniti tudi Memnonova stebra, orja�ka kamnita kipa pri Tebah, ki so ju v starem veku �teli med svetovna �uda. Toda tudi Asuan ponuja precej ve� kot samo svoj jez; tu je izhodi��e za ogled templjev v Filah (Philae), Kalab�i in Abu Simbelu (Abu Sunbul), ki so jih re�ili pred visoko vodo za asuanskim jezom, ali pa za ob�udovanje �arobne Nilove pokrajine okrog prvega katarakta.

Vedno ve� popotnikov pa to klasi�no turisti�no pot dopolnjuje. Tisti, ki jih zanima helenisti�ni svet, obi��ejo severnoegiptovsko mesto Alexandrijo (El Iskandariyah), ki je bila dolga stoletja znanstveno in umetni�ko sredi��e. Z njo so povezana tako zelo zvene�a imena, kot so ustanovitelj mest Aleksander Veliki (356 - 323 B.C.), slovita zadnja ptolemejska kraljica Kleopatra VII. (69 - 30 B.C.); Rimljani Cezar (100 - 44 B.C.), Antonij (82 - 30 B.C.) in Hadrijan (76 - 138 A.D.) ter �tevilne pomembne osebnosti tistega �asa. Vedno ve� ljubiteljev si pridobiva tudi polotok Sinaj. Nekatere priteguje gr�ko pravoslavni Katarinin samostan ob vzno�ju gore Musa, saj sega njegov nastanek v 3. ali 4. stoletje druge privla�i vzhodni Sinaj z depresijami.

Stavbe za vse �ase ?

Od stanovanjskih hi� pala� in mest starih Egip�anov se je v najbolj�em primeru ohranilo nekaj tlorisov. Posvetne stavbe so bile iz glinaste opeke in so rapadle v prah. Nasprotno pa so bile grobne zgradbe in templji zgrajeni iz kamna. Pre�iveli naj bi ve�nost , in sicer v blagor umrlih, ki so za onstransko �ivljenje potrebovali ve�no bivali��e, in v �ast bogovom, ki so skrbeli za harmonijo in blaginjo ljudi. Veliko �tevilo templev je spremenilo Egipt v eno samo velikansko hi�o bo�jo, obenem pa je vsak tempelj zase za navzanoter zaprt kozmos : tla so bila egiptoska zemlja, s kapiteli okronani stebri so zamenjavali rastlinstvo, zvezde na stropnih plo��ah pa nebo.

Mnoge stavbne spomenike starih Egip�anov, zgrajene za ve�ne �ase, pa danes ogro�ajo splo�no onesna�ovanje, zvi�ana raven talne vode in seveda tudi trume obiskovalcev. V pogosto ozkih prostorih grobnic povzro�ajo �kodo na krhkih reliefih v apnencu, vlaga in prah pa �kodujeta �e vedno sve�im barvam. Vedno ve� najlep�ih grobnic preprosto zapirajo, odkar pa se je z boka velike sfinge odlomil te�ek kamnit blok, so varstveniki spomenikov v Egiptu mo�no prestra�eni. Toda kdno neki bi mislil na ve�nost, �e pa je devizna blagajna prazna danes!

Zgodovina in politika

 

Prazgodovina Egipta se je kon�ala, ko je kralj Menes okrog leta 3000 B.C. zdru�il de�ele ob Nilu v centralisti�no urejeno dr�avo.

Faraonski Egipt je dosegel prvi razvojni vrhunec v obdobju stare dr�ave (2640 - 2160 B.C.). Mogo�ne piramide, ki nosijo imena vladarjev D�oserja, Snofruja, Keopsa, Kefrena in Mikerinosa, so bile odsev neomejene kraljevske mo�i, ki pa je pod nasledniki vidno ope�ala. Obenem s staro dr�avo je propadla tudi k ve�nosti naravnana podoba sveta. �ele sto let pozneje, ko se je pod vodstvom zgornjeegiptovskih Teb Egipt znova zdru�il, se je politi�ni polo�aj umiril. Toda tudi srednja dr�ava (2040 - 1650 B.C.) je iz�rpala svoje mo�i, ko so de�elo za sto let zasedli Hiksi iz prednje Azije.

Z osvajanji v za�etku nove dr�ave (1551 - 1070 B.C.) je Egipt ob�asno raz�iril obmo�je svoje prevlade do Evfrata. �Mednarodni � trgovski odnosi in dajatve, nalo�ene premaganim dr�avam, so prinesli v de�elo pravlji�na bogastva. V tistih �asih so si omislili Dolino kraljev in zrasli so templji v Tebah. Po zmedi, ki jo je s svojimi politi�nimi in verskimi reformami kralj Ehnaton (1364 - 1347 B.C.), je de�ela pre�ivela �e sijajno poldrugo stoletje. Uni�ujo�e vojne, gospodarske krize in korupcija pa so zaznamovale konec samostojne zgodovine Egipta. Vendar so tudi vsi tuji vladarji, ki so sledili, namre� Libijci, Etiopc in Perzijci, prevzemali slavno faraonsko tradicijo. Leta 332 B.C. je Egipt brez boja zasedel Aleksander Veliki in ustanovil mesto Aleksandrijo. Po njegovi smrti so si gr�ki vojskovodje razdelil svetovno dr�avo, pri �emer je Ptolomej dobil de�elo ob Nilu. Ustanovil je dinastijo Ptolomejcev, ki se je kon�ala s smrtjo kraljice Kleopatre leta 30 B.C. Rimljani so spretno izkoristili zmedo v de�eli in prepire zaradi prestola v vladarski dru�ini in vdrli v Egipt. De�ela je postala provinca rimske dr�ave. Pri delitvi dr�ave leta 395 A.D. je medtem �e pokristjanjena de�ela pripadla Bizancu (395 - 641).

Islamska dr�ava

Leta 640 so kr��anski Egipt osvojili Arabci. Kulturni, verski in jezikoslovni vplivi novih gospodarjev so zlagoma podrli in postavili temeljni kamen sedanje islamske in arabske dr�ave. Leta 969 so ustanovili mesto Kairo, ki se je kmalu razvilo v gospodarsko in kulturno sredi��e de�ele.

V 12. in 13. stoletju so kr��anski kri�arji in �brezverni� Mongoli pretresli islamski svet in ogro�ali tudi Egipt, a obeh nevarnosti so se ubranili. Egiptovski vladarji, iz vrst voja�kih su�njev izvirajo�i Mameluki, so se v spopadu z Mongoli okrepili. Kljub Ogor�enim notranjempoliti�nem bojem za oblast so odlo�ali o usodi dale� v novi vek. �e celo poraz proti voja�ko tehni�no mo�nej�emu osmanskemu cesarstvu leta 1517 ni bistveno spremenil njihovega vpliva, kajti za nove oblastnike je bila de�ela Nil nepomembna drbona provinca. Leta 1798 je gospodarsko propadlo de�elo zavzel Napoleon

Reforma in reovucija

Po kratkotrajni francoski zasedbi je Egipt, ki je v ve�ini pogledov pri�el na ni�, reorganiziral nekdanji osmanski �astnik Mohamed Ali (1769 - 1849). Svoje mnogostranske reforme, zaradi katerih je postal �o�e sodobnega Egipta�, je financiral iz pridelovanja in izvoza bomba�a. Tovarne tekstila in opreme v tridesetih letih prej�nega stoletja so bile prvi poskus industrilizacije.

Pod Alijevimi nasledniki sa se je �e kmalu za�el dramari�ni razvoj v tisto smer, ki je pribli�no sto let pozneje pripeljal do revolucije; dr�avni izdatki za prenapihnjene reformne projekte so rasli, s tem je nara��alo zadol�evanje, posledica pa so bile skrajne dru�bene napetosti. S prodajo delnic Sue�kega prekopa Veliki Britaniji se je Egipt popolnoma prepustil tujim interesom, zaradi zavarovanja the interesov pa so ga leta 1882 za ve� kot sedemdeset let zasedli. Egipt je postal od cen na svetovnem trgu odvise dobavitelj bomba�a za angle�ko tekstilno industrijo. Zaradi nasprotovanja tuji prevladi so se okrepila nacionalisti�na gibanja. Po drugi svetovni vojni je politi�na, gospodarska in dru�bena kriza Egipta dosegla vrhunec. Zadnji dedi� dinastije Mohameda Ailija, kralj Faruk (1929 - 1965), je moral po nekrvavem dr�avnem udaru leta 1952 v izgnanstvo.

 

Literatura :

De�ele in ljudje : Severna Afrika in Arabski polotok

Zalo�ba Mladinska knjiga, Ljubljana 1992.

VIR: �ola je nora (ZIP datoteka)